Pri pripravi sprememb smo morali zaradi zagotavljanja javnofinančne stabilnosti tehtati med učinki splošne razbremenitve vseh dohodninskih zavezancev in bolj ciljno usmerjenimi spremembami, predvsem za določene skupine, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč države. Na to odgovarjamo s predlogom novele Zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša sledeče ukrepe:

• Višino splošne olajšave smo določili na višini 5000 evrov, odpravili pa smo postopno zvišanje na 7500 evrov;
• Zvišujemo skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer ga zvišujemo s 13.716,33 evra na 15.000 evrov;
• Uvajamo olajšavo za mlade. Davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja smo za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti znižali v višini 1000 evrov v davčnem letu oziroma v višini 500 evrov za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti;
• Davčno stopnjo v zadnjem 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % zvišujemo na 50 %;
• Odpravljamo mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvajamo spremenjen mehanizem usklajevanja (mehanizem, ki je veljal pred zadnjo novelo Zakona o dohodnini);
• Pri plačilu za poslovno uspešnost uvajamo dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravljamo možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranjamo splošno višino neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji);
• Jasneje določamo pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, ter podaljšujemo obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev);
• Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem stopnjo dohodnine določamo v višini 25 %, višine priznanih normiranih stroškov pa ne spreminjamo.

Poleg novele Zakona o dohodnini predlogi sprememb vključujejo še predloge novel Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku in Zakona o finančni upravi.

S predlogom novele Zakona o trošarinah želimo omiliti posledice visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor. Predlog tako med drugim predvideva, da se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo z neposredno oprostitvijo plačila (dela) trošarine. Od 1. januarja do 31. maja 2023 bo tako obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo iz 30 % znižana na 0 %. Od 1. junija 2023 pa bo veljala obveznost plačila trošarine za gorivo za kmetijstvo v višini 30 %.

Predlog novele Zakona o davčnem postopku naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (primer: zavezanec za prevzem dokumentov s portala eDavki ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila).

S predlogom novele Zakona o finančni upravi pa odpravljamo določbe, uvedene z zadnjo novelo tega zakona, predvsem v delu, ki predstavlja odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog (primer: ukinjata se poseben položaj direktorjev finančnih uradov in kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka).

Predlogi novel zakonov na portalu eDemokracija:

•    Zakon spremembah in o dopolnitvah Zakona o dohodnini
•    Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah
•    Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku
•    Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi

vir: Ministrstvo za finance