Poslanci državnega zbora so včeraj, 29.12.2020 sprejeli PKP7, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Nekaj osnovnih povzetkov:

Odpoved v primeru, da delavec izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev

PKP7 (ZIUPOPDVE) prinaša možnost, da delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če ta izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev (21. člen).

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena ZPIZ-2.

V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom ZDR-1 (kot velja za odpoved iz poslovnih razlogov).

Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Obrazec: https://www.zpiz.si/cms/content2019/obrazci-arhiv

(Drugo – Zahteva delodajalca za ugotovitev datuma izpolnitve pogojev za starostno pokojnino delavca (tretji odstavek 114. člena ZDR-1)

Ukrep velja od uveljavitve zakona dalje in ni časovno omejen.

 

Od 1. 12. 2020 nadomestilo plače za karanteno in višjo silo ne sme biti manjše od minimalne plače

34. in 35. člen PKP7 (ZIUPOPDVE) določa, da nadomestilo plače za karanteno in višjo silo ne sme biti manjše od minimalne plače. Sprememba velja do 1. 12. 2020 dalje. Trenutno je ukrep podaljšan do 31. 3. 2021.

Pri karanteni nadomestilo plače ne sme biti manjše od minimalne plače v primeru, da ko delavcu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in v primeru, ko mu pripada nadomestilo plače v velikosti plače, ki bi jo prejel, če bi delal (okužba pri opravljanju dela).

 

Čakanje na delo – po novem izjava delodajalca, da ni davčni dolžnik in da je delavcem izplačal nadomestilo plače

Zaradi hitrejše obravnave vlog za čakanje na delo, podatkov na FURS ne bo več preverjal ZRSZ, ampak bo delodajalec izpolnil izjavo (36. člen).

Delodajalec vlogi za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo priloži:

– izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo,

– izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in

– izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

V primeru predložitve lažne izjave, bo moral delodajalec vsa prejeta sredstva v celoti vrniti (37. člen).

Ukrep velja od uveljavitve zakona dalje.

 

Delavec bo lahko dopust iz 2020 izrabil do 31. 12. 2021

PKP7 (ZIUPOPDVE) v drugem odstavku 54. člena določa možnost daljšega referenčnega obdobja za izrabo letnega dopusta.

Ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.

To pomeni, da lahko delavec ves neizrabljen letni dopust iz 2020 prenese v 2021 in ga izrabi do 31. 12. 2021. Tudi tisti del dopusta pod dvema tednoma, ki bi ga moral izrabiti v letu 2020.

 

Delavcem ob decembrski plači pripada še krizni dodatek

PKP7 (ZIUPOPDVE) za določene delavce ponovno uvaja krizni dodatek, vendar tokrat le v enkratni višini 200 eur, ki pa mora biti izplačan z decembrsko plačo (85. člen).

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače (1.881,16 EUR bruto I), delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. To pomeni, da delavcem pripada dodatek tudi za praznični petek 25. 12. 2020 in soboto 26. 12. 2020, če bi bil sicer to njihov delovni dan.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih (starševstvo, invalidi ipd.).

Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do kriznega dodatka iz prvega odstavka tega člena.

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka, delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

 

Delodajalcem bo za stroške izvedbe hitrih testov povrnjenih 40 eur na zaposlenega

106. – 109. člen PKP7 (ZIUPOPDVE) bo delodajalcem za zvedbo hitrih testov povrnil 40 eur na zaposlenega na dan oddaje vloge na Furs.

Upravičenec do pomoči za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: hitri test) je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga.

Upravičenec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge. Kot zaposleni šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini, večji od 5.000 eurov.

Upravičenec je odgovoren za namensko porabo sredstev in jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

Za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, da je upravičena oseba, najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

 

Odpoved in podaljšanje pogodbe ter odlog plačila najemnin za poslovne nepremičnine

PKP7 (ZIUPOPDVE) prinaša tudi ukrepe glede najema poslovnih nepremičnin (117. člen).

Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

– ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni,

–  zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe (najemnina in vsa druga plačila v zvezi z najemom poslovne nepremičnine, ki po najemni pogodbi vštejejo v znesek najemnine),

– zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, in sicer tudi za obdobje pred uveljavitvijo tega zakona, ko mu je bilo zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.

Najemnik mora najemodajalcu plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti tega ukrepa (do 30. 12. 2021), pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine.

Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe učinkuje, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo najemnika. Najemnik mora zahtevo za odlog plačila najemnine poslati pred njegovo zapadlostjo. Če pa zahteva odlog najemnin, zapadlih pred uveljavitvijo tega zakona, in če se nanašajo na obdobje, ko mu je bilo opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen,  mora najemnik zahtevo pisno poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe.

Ukrep velja do 30. junija 2021. Vlada jih lahko podaljša za najdalj šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Sorazmernost upada prihodkov v 2020 napram 2019 bo urejena v pravilniku

Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019.

Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom. Vsebina le-tega še ni znana.

Tako bomo rešili delodajalce, ki so v letu 2020 razširili svojo dejavnost ali pa zaposlili nove delavce in pravzaprav primerjava obsega dejavnosti in s tem prihodkov v 2020 napram 2019 ni mogoča.

 Spremembe pri izvršbi

 

Členi 118 – 121 PKP7 (ZIUPOPDVE) prinašajo spremembe na področju davčne izvršbe, izvzema prejemkov iz izvršbe in stečajne mase ter glede odloga izvršbe.

 

Davčna izvršba

Davčni organ začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah. Zadeva se šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju ukrepa po tem členu, onemogočeno ali precej oteženo.

Ukrep velja do 31. januarja 2021. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje treh mesecev.

 

Izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase

Vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, so izvzeti iz izvršbe po ZIZ in iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP.

 

Odlog izvršbe

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve tega zakona odloži izvršba, če je dolžnik fizična oseba.

Izvršba se ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Ukrep velja do 31. januarja 2021. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

 

VIR: OZS – Mag. Nina Scortegagna Kavčnik