Najpogostejša vprašanja in odgovori glede koronovirusa

Člani se na nas obračate s številnimi vprašanji glede poslovanja v času epidemije koronavirusa. Zato smo na enem mestu zbrali najpogostejša vprašanja in naše odgovore, ki jih osvežujemo in dopolnjujemo. Več na spletni strani Svetovalnega centra

1. Kdo odredi izolacijo in nadomestilo plače?

Če je pri zavarovani osebi potrjena okužba s koronavirusom in ji je bila odrejena izolacija (18. člen Zakona o nalezljivih boleznih), ima pravico do začasne zadržanosti od dela s pravico do nadomestila v breme ZZZS (31. člen ZZVZZ).

Navedeni ukrep (izolacija) lahko na podlagi ugotovljenega kliničnega stanja odredi lečeči zdravnik (praviloma zdravnik v bolnišnici, lahko tudi osebni zdravnik, NIJZ oziroma njihova območna enota). Izolacija se  lahko izvaja v bolnišnici ali doma. Takšna oseba ima pravico do bolniškega staleža, bolniški list izda izbrani osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi Izolacija. Navedeni razlog traja vse, dokler trajajo razlogi za izolacijo oziroma, dokler zavarovana oseba ni ponovno zmožna za delo. Nadomestilo se izplačuje v breme ZZZS od prvega dne zadržanosti od dela dalje.

2. Pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače za delodajalca po interventnem zakonu

OPOZORILO: Interventni zakon še ne velja. Spodnje informacije so povzete iz zakona, sprejetega na Vladi in so namenjene delodajalcem, da se na zahteve lahko preliminarno pripravijo!

Pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače za delodajalca so naslednji:

–  da predloži opis poslovnega položaja,

– da na podlagi opisa poslovnega položaja izkaže, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter

– da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Do delnega povračila nadomestila plače ne bo mogel biti upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti.

3. Kam se lahko obrnem za pridobitev finančne pomoči podjetjem

Slovenski podjetniški sklad je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter z drugimi institucijami pripravil ukrepe, ki bodo doprinesli k omilitvi posledic širjenja koronavirusa. Nekateri so vezani na prilagoditve že uveljavljenih finančnih spodbud in instrumentov, prav tako pa bo uvedeni novi likvidnostni krediti. Predvideni paket ukrepov skupaj je trenutno načrtovan v višini 115 milijonov EUR.

Več informacij pridobite na spletni strani SPS

Kontakt:

Javni Sklad Republike Slovenije za podjetništvo
Skrajšano ime: Slovenski podjetniški sklad
Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor

Tel.: 02/234 12 60 Fax.: 02/234 12 82
E-mail: info@podjetniskisklad.si
Spletna stran: www.podjetniskisklad.si

 

Prav tako je SID banka pripravila ukrepe v podporo ublažitve posledic širjenja virusa COVID-19 v gospodarstvu.
S tem namenom so vzpostavili dve telefonski liniji preko katerih so vam svetovalci na voljo z informacijami o, trenutnim razmeram prilagojenih možnostih neposrednega in posrednega financiranja za podjetja, ki se neposredno soočajo z negativnimi posledicami ter podjetja, ki potrebujejo likvidnost za zagotavljanje ponudbe proizvodov in storitev.

Kontakt:
tel. 01 200 74 80
tel. 01 200 75 14
E-mail: financiranje@sid.si

Spletna stran: www.sid.si

4. Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu, če ostane doma zaradi varstva otroka (zaprtje šol)?

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, ZDR-1 določa, da si v tem primeru delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša polovico plačila, do katerega bi bil sicer delavec upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Odsotnost z dela lahko v izjemnih primerih umestimo tudi v institut višje sile. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi:

– prisotnost zunanjega vzroka,

– nepričakovanost dogodka,

– neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.

Glede na obrazloženi pravni standard menimo, da so v situaciji, ko se zaradi zmanjšanja širjenja COVID-19 začasno zaprejo šole, lahko prisotni elementi višje sile, ki povzročijo nemožnost opravljanja dela delavca zaradi varstva otroka. Vsekakor pa je pri oceni prisotnosti višje sile v vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh navedenih potrebnih elementov.  Pri presoji le-teh pa v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka med drugim presoditi in upoštevati starost otroka, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen in primeren način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, ZDR-1 določa, da si v tem primeru delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša polovico plačila, do katerega bi bil sicer delavec upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Dodatno naj opozorimo še na možnost opravljanja dela na domu. Vir: MDDSZ

Dodatno pa opozarjamo, da mora starš, da lahko ostane doma, pridobiti soglasje delodajalca.

5. Kje lahko delodajalec dobi vzorec odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga?

Vzorec je na voljo tukaj. Za člane OZS je brezplačen in si ga lahko s klikom naložijo na računalnik.

Ob tem pa opozarjam delodajalce, da mora biti odpoved iz poslovnega razloga, tudi v teh kriznih razmerah, obrazložena. Paziti morate tudi, da ne boste odpovedi podali delavcem, ki so varovane kategorije (invalidi, nosečnice, ….). Te okoliščine morate preveriti pred vročitvijo odpovedi.

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

–        1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

–        1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

–        1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Odpovedni rok delavca pa je odvisen od trajanja zaposlitve pri delodajalcu:

–        do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,

–        od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

6. Tabela možnih odsotnosti in nadomestil plače za delavce

OPOMBA: Če delavec zboli za koronavirusom, mu osebni zdravnik odredi izolacijo. Zato je nadomestilo plače od prvega dne dalje zadržanosti v breme ZZZS.

status osebe	vrsta odsotnosti	plačilo	višina	koga bremeni	interventni zakon
zdrava oseba	delo na domu	plača	100%	delodajalca ves čas dela na domu
	letni dopust	nadomestilo	100%	delodajalca ves čas odsotnosti
	karantena NIJZ	nadomestilo	80%	ZZZS	DA (še ni sprejet)
	čakanje na delo doma	nadomestilo	80%	delodajalec 60 % in država 40 %*	DA (še ni sprejet)
	višja sila (zaprtje šol)	nadomestilo	50% (ne manj kot 70% minimalne plače)	delodajalec
bolna oseba	izolacija	nadomestilo	90%	ZZZS od 1. dne dalje
	boleznina	nadomestilo	80%	delodajalec prvih 30 delovnih dni
* vendar ne več, kot znaša max nadomestilo za brezposelnost

7. Kakšni mehanizmi/ukrepi države so na voljo, ko ima podjetje izpad prihodkov, zmanjšanje naročil, odpovedi dogodkov (poroke,…) zaradi koronavirusa?

Pristojna ministrstva pripravljajo ukrepe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS je pripravilo predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki je še v usklajevanju in še ni sprejet.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo 8 ukrepov za zmanjšanje posledic širjenja novega koronavirusa v gospodarstvu

8. Kakšne možnosti ima delodajalec, ko nima dela za delavca (npr. v gostilno več ne zahajajo gosti zaradi možnosti okužbe koronavirusa)?

Delodajalec ima v tem primeru možnost odrediti drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela brez soglasja delavca, a le za čas trajanja izjemnih okoliščin. Priporočila in pojasnila ter dodatne informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se nanašajo na nadomestilo zaradi odsotnosti z dela so dostopna na spletni strani ministrstva za delo.

– Delo na domu

– Čakanje na delo doma

9. Kakšno je nadomestilo plače v primeru, da delavec ostane doma zaradi koronavirusa?

Ob trenutno veljavni zakonodaji ima delodajalec vsaj tri možnosti:

– V primeru, da osebni zdravnik delavcu odredi izolacijo, le-temu pripada nadomestilo plače, ki se od prvega dne zadržanosti dalje izplačuje v breme ZZZS in ni strošek delodajalca. Nadomestilo prvih 90 dni znaša 90 %, nadalje pa 100 %.

– Delodajalec lahko delavcem tudi omogoči delo od doma. Ob tem obstaja sicer nekaj zakonskih zahtev (obvestilo IRSD, pogodba o zaposlitvi za delo na domu, ….),.V tem primeru mora delodajalec delavcu izplačati plačo.

– Zakon o delovnih razmerjih (137/6. člen) pa tudi omogoča, da v primeru višje sile, tveganje nosita delodajalec in delavec. To pomeni, da če delavec zaradi višje sile ostane doma zaradi, mu pripada 50 % nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Ta ukrep verjetno pride v poštev predvsem za delavce, katerih narava dela ne omogoča dela od doma, če se koronavirus šteje za višjo silo.

– Možnost pa je še čakanje na delo doma (138. člen ZDR-1) zaradi poslovnega razloga z namenom ohranjanja zaposlitve. V tem primeru pa ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

10. Kje lahko delodajalec dobi vzorce odredbe za čakanje na delo doma?

Naročite lahko na spletni strani www.svetovanje.si

11. Kakšen je postopek, če ima delodajalec zaposlenega italijanskega državljana, ob prehodu meje. Kateri dokumenti so potrebni za prehod meje, da bo zadostovalo mejnim kontrolam?

Vlada je na dopisni seji (11.3.2020) sprejela sklep, da se bo na mejni črti oziroma v bližini mejne črte med Slovenijo in Italijo 11. marca 2020 začela izvajati kontrola vstopa v Slovenijo.

Kontrola vstopa na meji se bo izvajala pri osebah, ki niso slovenski državljani oziroma v Republiki Sloveniji nimajo prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Preverjali bodo, ali imajo osebe potrdilo o negativnem izvidu na SARS-CoV-2 (COVID-19), ki jim ga je izdal pristojni organ. Potrdilo bo moralo biti v slovenskem, angleškem ali italijanskem jeziku in ne bo smelo biti starejše od treh dni. Osebi, ki ne bo imela ustreznega potrdila, se bo lahko prepovedal vstop na območje Republike Slovenije. Kontrola vstopa se ne bo izvajala za tovorni promet.

Minister za zdravje bo za podrobnejšo izvedbo tega sklepa izdal odredbo, v kateri bo med drugim opredeljena tudi ura, kdaj se bo kontrola vstopa začela izvajati.

Priporočamo, da ima delavec pri sebi pogodbo o zaposlitvi in kopijo obrazca M1.

12. Kaj naj delodajalec stori v primeru suma okužbe zaposlenega?

Pristojne institucije svetujejo, da naj delodajalec, v primeru, da kateri od zaposlenih, ki je bil v pokrajinah s potrjenimi primeri okužbe s koronavirusom (COVID-19), zazna povišano temperaturo nad 38 in kašlja, predlaga, da po telefonu kontaktira osebnega zdravnika ali dežurne zdravstvene službe, ki bodo podale navodila za nadaljnje ukrepanje. V kolikor to dopušča narava dela mu delodajalec lahko odredi delo na domu ali čakanje na domu.

13. Se bo zaradi koronavirusa podaljšal rok za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov?

Podjetja in samostojni podjetniki morajo letna poročila in davčne obračune elektronsko posredovati na AJPES in FURS najkasneje do 31.3.2020.

Zaradi razglašene epidemije je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na pristojne institucije že posredovala zahtevo za podaljšanje roka predložitve letnih poročil in davčnih obračunov.

14. Lepo prosim za dodatna pojasnila, kako se bodo ukrepi iz interventnega zakona za ublažitev posledic Koronavirusa dejansko izvajali (predvsem glede ohranitev delovnih mest), še bolj pa me zanimajo posledice, če pogojev, ki jih bo določal ukrep, delodajalec ne bo mogel izpolnjevati (zaradi poslabšanja situacije). Ali bo delavca na čakanju kljub temu lahko odpustil, če se situacija ne bo kmalu izboljšala…?

Nekaj variant smo v članku, ki je od danes zjutraj na blogu, že obdelali in jih priporočamo v branje: https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/kako-pravilno-postopati-z-delavci-v-casu-koronavirusa-5e6b44512114e04cf499587e

Sicer pa naj odgovorim še na konkretnejše vprašanje:

V 9. členu predloga interventnega zakona je tako npr. predvideno, da v obdobju prejemanja delnega povračila prejemanja plač, delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. To pomeni, da četudi bo delodajalec npr. le 30 % zaposlenim odredil čakanje na delo doma, ne bo smel nikomur odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

 

Kljub urgentnosti zadev, je z odločitvami smiselno počakat vsaj še par dni, da bo interventni zakon uradno sprejet!