Da delavcem, ki delajo, pripada krizni dodatek, določa 33. člen ZIUZEOP. V praksi pa je kar nekaj težav z njegovim dejanskim izračunavanjem.   Osnovno o kriznem dodatku.   Ključni poudarki:   • velja za vse delodajalce, razen za neposredne in posredne proračunske uporabnike ter finančne in zavarovalniške dejavnosti – skupina K v SKD, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev,   • pripada tudi delavcem, zaposlenim v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Delodajalcu bo znesek za invalida povrnil JŠRIPS, za druge delavce pa je strošek delodajalca (zagotovijo jih iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo),   • pripada tudi delavcem invalidom v „navadnih“ podjetjih,   • pripada delavcem za delo opravljeno od 13. 3. do 31. 5. 2020,   • delodajalec ga mora izplačati vsakemu delavcu, ki dela in čigar zadnja mesečna plača ni presegla 3x MP (2.821,74 EUR). Ta znesek velja, če delavec dela polni delovni čas, sicer sorazmerje,   • če delodajalec krizni dodatek izplača tudi delavcem, katerih zadnja mesečna plača je višja od 2.821,74 EUR, to ni krizni dodatek po 33. členu ZIUZEOP, ampak stimulacija, ki se davčni in računovodsko gledano obravnava kot plača, le da je delodajalec oproščen plačila PIZ,

• že izplačan krizni dodatek prejšnjega meseca se ne všteva v 3x MP, niti ne v osnovo za nadomestilo plače, ker je to izredno izplačilo in ni del plače,

  • za marčevsko plačo je zadnja izplačana plača za februar, za aprilsko plačo je zadnja izplačana plača za marec, za majsko plačo je zadnja izplačana plača za april,   • plača pomeni osnovno plačo + dodatke (za delovno dobo, nadurno delo, nočno, ….) + stimulacijo + del plače za poslovno uspešnost,   • do izplačila niso upravičeni le tisti delavci, ki so izpostavljeni posebnim tveganjem – pripada vsem delavcem, ki delajo, tudi tistim, ki delajo od doma,   • mesečni krizni dodatek znaša 200,00 EUR, izplačan mora biti ob plači,   • oproščen plačila davkov in prispevkov, se ne všteva v letno odmero dohodnine,   • če delavec ni delal cel mesec, se računa sorazmerno glede na efektivno oddelane ure. Po delovnih dneh se lahko računa le pri delavcih, ki imajo enakomerno razporeditev delovnega časa,   • če delavec dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, razen v primeru, ko delavci delajo s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (67. člen ZDR-1),   • po ZIUZEOP-A delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal. Ne pa tudi za druge oblike odsotnosti z dela (začasno čakanje na delo, izraba letnega dopusta ali druge opravičene odsotnosti),   • neizplačilo kriznega dodatka je prekršek (46. člen ZIUZEOP-A).   Primer 1: V aprilu je bilo 20 delovnih dni, delavec je delal cel mesec 8 ur/dan od ponedeljka do petka. Bila sta dva praznika 13. 4. (ponedeljek) in 27. 4. (ponedeljek). Po ZIUZEOP-A delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, ker bi na ta dan dejansko delal. Zato delavcu pripada krizni dodatek tudi za oba praznična dneva, torej za april 200 EUR.   Primer 2: Delavec je bil od 1. 4. do 14. 4. na čakanju na delo. Od 15. 4. do 30. 4. je delal. • 13. 4. (ponedeljek) je bil praznik. Delavčeva delovna obveznost je od ponedeljka do petka. Ker je bi bil tudi na prazničen ponedeljek 13. 4. na čakanju na delo, mu za ta dan pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in ne manj kot minimalna plača (sorazmerni del). • 27. 4. (ponedeljek) je bil praznik. Delavčeva delovna obveznost je od ponedeljka do petka. Ker bi delavec na ponedeljek, če ne bi bil praznik, delal, mu za ta dan pripada 100 % nadomestilo plače. Za ta dan mu pripada tudi krizni dodatek, delodajalec pa je oproščen plačila PIZ.   Primer 3: Delavec je bil od 1. 4. do 30. 4. na čakanju na delo. Za oba praznična ponedeljka (13. 4. in 27. 4.) mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in ne manj kot minimalna plača (sorazmerni del). Krizni dodatek mu ne pripada.

OZS – mag. Nina Scortegagna Kavčnik