Zimski regres

Predlog zakona določa novo delovnopravno pravico, to je pravico delavcev do zimskega regresa. S tem želimo vsem delavcem v enakem položaju zagotoviti dodatni prejemek, ki bi pripomogel k izboljšanju njihovega zadovoljstva in motivacije za opravljanje dela. Zaradi novega prejemka pa bo posledično standardna oblika zaposlitve bolj privlačna.

V glavnih značilnostih zimski regres odslikava že uveljavljeno ureditev letnega regresa.

Višina zimskega regresa je v predlogu določena v višini polovice minimalne plače v Sloveniji, skrajni rok za izplačilo pa je najpozneje 18 dni po preteku roka za izplačilo plače za november. Izjemoma, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti tako določa, lahko v primeru nelikvidnosti delodajalec določi kasnejši rok izplačila, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta.

Predlog zakona določa tudi posebno davčno in prispevčno obravnavo, in sicer je zimski regres oproščen plačila prispevkov za socialno varnost ter razbremenjen plačila davka v okviru skupnega zneska davčne razbremenitve, ki je sicer že uveljavljena za izplačila za poslovno uspešnost v skladu z Zakonom o dohodnini.

Zakon za leto 2025 določa kar nekaj izjem, in sicer bo mogoče zamik izplačila do 31. marca 2026 koristiti zaradi nelikvidnosti že na podlagi zakona ter pod določenimi pogoji za leto 2025 do 18. decembra 2025 možno izplačati najmanj ¼ zimskega regresa, preostanek pa do 31. marca 2026. S tem se želi olajšati izplačilo zimskega regresa tistim podjetjem, katerih siceršnje poslovanje morda izplačila v enkratnem znesku ne omogoča, kar se sicer odrazi v neizplačilu nagrad poslovodstvu. Možnost določitve kasnejšega roka izplačila zimskega regresa pa ne bo veljala za javni sektor. Zimski regres, prejet za leto 2025, se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Zakon določa tudi pravila in način za zagotavljanje sredstev za izplačilo zimskega regresa v proračunu za leto 2025 za neposredne in posredne proračunske uporabnike.

Zimski dodatek za upokojence

Ker novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je septembra letos sprejel državni zbor, še ne velja, danes potrjeni predlog zakona v prehodnih določbah ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem.

Ta bo izplačan vsem prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki bodo v letu 2025 prejeli letni dodatek oziroma ki se jim za tekoče leto prizna letni dodatek. Dodatek se bo izplačal do 19. decembra 2025 oziroma v primeru naknadno priznane pravice najpozneje skupaj z izplačilom redne pokojnine in nadomestil za mesec maj naslednjega leta.

Višina dodatka je enaka za vse prejemnike letnega dodatka in znaša 150 evrov.

Do zimskega dodatka so enako kot pri letnem dodatku v sorazmernem delu upravičeni uživalci pokojnin, ki se jim pokojnina izplačuje v sorazmernem delu, ter uživalci delne pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine. Zimski dodatek se prav tako odmeri v sorazmernem delu (po dvanajstinah), če je osnovna pravica priznana tekom koledarskega leta ali če je pravica prenehala tekom koledarskega leta. Zimski dodatek se izplača v sorazmernem delu tudi uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo s krajšim delovnim časom in se jim nadomestilo iz invalidskega zavarovanja izplačuje v sorazmernem delu glede na obseg krajšega delovnega časa.

Glede na to, da namen zimskega dodatka ni izguba drugih pravic iz javnih sredstev, predlog določa, da se dodatek ne šteje v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev.

Prilagoditev sistema normirancev

Sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je poenostavljen način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Namenjen je predvsem administrativni poenostavitvi v začetnih fazah poslovanja in pri majhnem obsegu poslovanja. Ker se je izkazalo, da sistem prinaša različne anomalije, smo ga v preteklosti večkrat prilagodili.

Nazadnje smo ga prilagodili s spremembo Zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z letošnjim davčnim letom in s katero smo med drugim znižali prag za vstop in ohranitev v sistemu normiranih odhodkov.

V razpravah, ki so sledile zadnji spremembi, pa je bil izpostavljen zlasti demotivacijski vpliv zniževanja pragov za vstop in obstanek v sistemu na posameznike, da bi širili svojo dejavnost.

Cilj predlaganih sprememb v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je omilitev določenih tveganj obstoječega sistema, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjšanjem sive ekonomije ter povečanjem motivacije za širitev podjetniške aktivnosti. Hkrati pa se predlaga tudi naslovitev določenih anomalij sistema, ki omogočajo zlorabo sistema z zaporednimi vstopi in izstopi iz sistema. Predlaga se:

• zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov;
• zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance;
• prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo (prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri t. i. polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri t. i. popoldancih);
• spremembo načina obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (upoštevajo se tudi prihodki, doseženi v prvem letu poslovanja) ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem. Navedeni spremembi naslavljata anomalije sistema oziroma zlorabe, ki jih je zaznal davčni organ.

vir: ministrstvo za finance