a.Subvencioniranje skrajšanja delovnega časa od 1. junija dalje

Z namenom ohranitve delovnih mest, bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE), država delno subvencionirala delo s krajšim delovnim časom. Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra  2020. ZIUPPP, ki tudi ureja čakanje na delo, bo v tem delu prenehal veljati. ZIUOOPE bo pričel veljati v ponedeljek. 1. junija.

Delodajalec bo subvencijo dobil na podlagi vloge na ZRSZ, ki jo bo moral delodajalec vložiti najkasneje v 15 dneh od odreditve. Delodajalec bo moral v vlogi poimensko navesti delavce, ki bodo delali s krajšim delovnim časom in koliko ur na teden bodo delali. Spremembe znotraj meseca ne bodo možne. Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je združljiv z ukrepom čakanja na delo. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili.

Komu delodajalec lahko odredi delo s krajšim delovnim časom:

Delodajalec lahko delo s krajšim delovnim časom, vsaj 20 ur/teden, odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas. Odreditev dela s krajšim delovnim časom ni mogoča delavcu:

– ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok,

– ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

Upravičeni delodajalci:

Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:

– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in

– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela (to pomeni, da jim ne more zagotavljati dela za vsaj 36 ur/teden). Če ima enega zaposlenega, je to 100 %, če ima dva zaposlena in enemu ne more zagotavljati dela s polnim delovnim časom, je to 50 %, če ima tri zaposlene in dvema ne more zagotavljati dela, je to 66 %, če ima 10 zaposlenih in enemu ne more zagotavljati dela, je to 10 %, ipd.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Delodajalec, ki je prejel subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve ZIUOOPE prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila. To je enaka določba, kot jo je vseboval 99. člen ZIUZEOP.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve, posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje.

Odredba:

Delodajalec bo delavcu odredil delo s krajšim delovnim časom z odredbo/sklepom. V njem bo moral napisati: obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.

Brezplačen vzorec odredbe dobite tukaj.

Vodenje evidence o izrabi delovnega časa:

Delodajalec mora na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega delavca. Na podlagi ZIUOOPE pa bo moral za vsakega delavca ob njegovem prihodu vpisovati še uro prihoda in ob njegovem odhodu uro odhoda delavca (ne oboje ob koncu delovnika).Delodajalec bo moral sporočiti ZRSZ, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom, najkasneje v roku 3 delovnih dni od dneva odreditve. Namen sporočanja je možnost kontrole vodenja evidence s strani IRSD.

Višina nadomestila plače delavca in višina subvencije:

Za čas, ko bo delavec delal, mu pripada sorazmerni del plače in druga povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo, malica, …). Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas za katerega mu je bil delovni čas skrajšan) pa mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 (kot za čakanje na delo iz poslovnega razloga). Pri poročanju na REK obrazcih ne bo nobenega posebnega poročanja, glede na to, da je subvencija določena v fiksnem znesku.

Mesečna subvencija, ki jo bo dobil delodajalec za vsakega delavca, ki bo delal s krajšim delovnim časom znaša:

– 448 EUR če bo delal od 20 do vključno 24 ur tedensko,

– 336 EUR če bo delal od 25 do vključno 29 ur tedensko,

– 224 EUR če bo delal od 30 do vključno 34 ur tedensko.

– 112 EUR če bo delal 35 ur tedensko (polni delovni čas lahko znaša od 36 do 40 ur/tedensko).

V kolikor delavec ne bo delal s krajšim delovnim časom celoten mesec (ali bo na dopustu, bolniški, …), se bo subvencija ustrezno preračunala na sorazmerni del.

Obveznosti delodajalca:

– delavcem mora redno izplačevati plačo in nadomestilo plače,

–v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem. 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP in

– ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Sankcija za nespoštovanje je vrnitev vseh sredstev s zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega je to prekršek, za katerega je predpisana globa.

b. Čakanje na delo v juniju 2020 za vse delodajalce

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE) za vse delodajalce, ki izpolnjujejo pogoje, v juniju 2020 prinaša ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. ZIUOOPE bo pričel veljati 1. junija.

S 1. junijem tudi prenehajo veljati določbe ZIUPPP, ki urejajo čakanje na delo.

Ukrep čakanja na delo je združljiv z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

Upravičeni delodajalci:

Pravico do ukrepa ima vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa so upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogojev.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

– če je nad njim uveden postopek stečaja.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Nadomestilo plače delavcu in sredstva povrnjena delodajalcu:

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta višina nadomestila plače velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, četudi delodajalec ne bo uveljavljal ukrepa.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (to je 80 % od 80 %) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto I). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije RS, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Delavec ima pravico, da se v tekočem mesecu vrne na delo do 7 delovnih dni. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

Odredba za čakanje na delo je brezplačno dostopna tukaj.

 

Obveznosti delodajalca:

– delavcu mora v roku izplačati nadomestilo plače,

– ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,

– če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ,

-v času prejemanja nadomestila ne sme delavca odpustiti.

V primeru kršitve od prve do tretje alineje mora prejeta sredstva vrniti v 3x višini.

 

OZS-mag. Nina Scortegagna Kavčnik