Novi vladni predlogi se sicer nanašajo na nagrajevanje zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije, kot so zdravstvo, civilna zaščita, varnost in kritična infrastruktura. Po odločitvi predstojnikov bo zanje na voljo od 10- do 200-odstotni dodatek na osnovno plačo. Delodajalcem bodo priporočili, naj podoben pristop uberejo v svojih podjetjih.

Zakonski paket se nanaša tudi na pomoč gospodarstvu. Vlada naj bi oblikovala predlog za način in višino povračila plač v podjetjih, ki so morala zaradi epidemije v celoti ali deloma prekiniti poslovanje. Določila naj bi način ocene gospodarske škode, povzročene gospodarskim subjektom zaradi epidemije, in splošni okvir za povračilo.

Posebna Lahovnikova skupina naj bi predlagala ukrepe, ki bi večinoma veljali za marec, april in maj, usmerjeni pa naj bi bili v ohranjanje delovnih mest, pomoč samozaposlenim, izboljšanje likvidnosti podjetij, pomoč ljudem, ki se jim bodo zmanjšali prejemki, in dodatno pomoč podjetjem za zaščito.

Kaj konkretno naj bi prinašal paket?

Izplačan naj bi bil krizni dodatek (neuradno 50–200 evrov) upokojencem z najnižjimi pokojninami in najbolj ranljivim socialnim skupinam.

Tudi čakanje na domu naj bi dobilo novo podobo. Zdaj velja, da zaposleni dobi 80 odstotkov plače, pri tem delodajalec krije večji del, 60 odstotkov, država 40. Lahovnika skupina predlaga da država krije več: 80 odstotkov in delodajalec le 20 odstotkov. Druga možnost je, da država krije 80 odstotkov neto plače, delodajalec pa po lastni presoji prispeva dodatek. Pri tem za vse zaposlene velja, da prispevke plača država.

Dodatni ukrepi za zaposlenega na čakanju na domu so odpis akontacije dohodnine, pogoja, da plačo sofinancira država, če ima podjetje na čakanju 30 odstotkov zaposlenih, ni več. Zaposlitve, ki jih država prek posebnih programov že neposredno subvencionira, ne sofinancirajo polno, ampak le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.

Kar se tiče bolniških staležev: med epidemijo vse bolniške od prvega dne krije zavod za zdravstveno zavarovanje in ne delodajalec.

Nagrade​, s katerimi podjetja zaradi težkih razmer stimulirajo delavce in pomenijo presežek neto plače nad zadnjim izplačilom neto plače pred sprejetjem ukrepov, ​pa se razbremenijo vseh dajatev.

Za samostojne podjetnike, druge zaposlene ter direktorje družb z enim zaposlenim, ne pa popoldanske s.p.-je, bi omogočili posebno izjavo, s katerimi bi razglasili prizadetost zaradi krize. Tisti, ki ne morejo opravljati svoje dejavnosti oziroma jo opravljajo v manjšem obsegu, bi prejemali mesečno temeljni dohodek: 70 odstotkov minimalne plače. V tem obdobju se odpišejo prispevki do odmere dohodnine, za to leto se odloži tudi plačiilo akontacije dohodnine.

Za izboljšanje likvidnosti podjetij se predlaga garancijska shema, kjer bi slaba banka omogočila odkup terjatev. Slabi banka država pri tem zagotovi dovolj sredstev za izvedbo preko dokapitalizacije oziroma poroštva. Akontacija davka na dobiček se zamrzne, prav tako pogodbene kazni za zamude pri dobavi in storitvah z javnim sektorjem, plačilni roki​ za plačila zasebnim dobaviteljem ​iz javnih sredstev pa se skrajšajo​ na osem dni. Regres bi bil po novem izplačan v dveh delih – prvi do konca junija in drugi do konca decembra, pri čemer bi za letos veljalo, da sta oba dela lahko izplačana šele konec leta.

Novost, ki jo priporoča Lahovnika ekipa vladi je tudi izenačenje statusa delavca, ki je doma, na primer zaradi varstva otrok, s statusom tistega, ki je na čakanju doma. Pri tem si odpis dohodnine in stroške delita delodajalec in država, vsak polovico.

Vir: 24.ur.com